Nagovor predsednika društva na 37. letnem srečanju DBC

 

5. maja 1976 je bilo ustanovljeno Društvo knjižničarjev Celje, katerega prvi predsednik je bil Vlado Novak. Leta 1997 se je društvo preimenovalo v Društvo bibliotekarjev Celje. Pred dobrim mesecem je minilo torej 40 let našega društva v takšni, samostojni obliki, kar je lepa doba.

Aktivnosti, naloge in navsezadnje tudi pričakovanja od društva so se skozi čas precej spreminjali, skladno s spremembami v knjižničarski stroki in organiziranosti knjižničarstva ter tudi s stanjem v širši družbi. Vseskozi pa so bile splošne knjižnice glavni motor delovanja Društva bibliotekarjev Celje – glede števila članstva, širjenja zavesti o pomenu društva med zaposlenimi, posredne finančne podpore društvu, kot tudi glede strokovnih ekskurzij in seveda organizacije letnih srečanj, ki so še vedno edinstvena v slovenskem prostoru in najmočnejši povezovalni element našega društva. Zato ob zavedanju, da skozi ves svoj obstoj in prav tako dandanes društvo brez splošnih knjižnic še zdaleč ne bi bilo, kakršno je bilo in kakršno je, je na mestu še enkrat iskrena zahvala vsem knjižnicam za podpiranje društva.

Vendarle pa je društvo prostovoljna strokovna organizacija bibliotekarjev in knjižničarjev, posameznikov torej, ki se združujemo v skrbi za svoj strokovni in poklicni razvoj.

Verjetno vsi zaznavamo in čutimo neko spreminjanje v družbi, drugačne značilnosti časa in naših življenj, a vsega tega nekako ne znamo opredeliti. Spremembe vsakodnevno občutimo tudi pri našem delu, vedno se ne znamo prav odzvati, pogosto se sprašujemo o svoji vlogi, našem poslanstvu, smo morda negotovi.

To res drži, drži pa tudi, da je slovenski knjižnični sistem eden boljših, celo v svetovnem merilu, ter da je pestrost našega dela in rezultatov izredna, pri čemer mislim na knjižničarje v splošnih, šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnicah, študente bibliotekarstva ter upokojene, a še vedno zelo aktivne naše kolege. Doprinos vseh naštetih v lokalnih in drugih okoljih, v katerih delujemo, je verjetno večji, kot se tega zavedamo sami in kot to vrednoti okolje.

Zato svoj nagovor zaključujem z apelom, da so strokovnost, predanost, osebni angažma in povezovalnost še vedno tiste lastnosti, ki bodo omogočile obstoj in razvoj naše stroke in poklica. Trudili se bomo, da nam bo pri tem še naprej v pomoč tudi Društvo bibliotekarjev Celje.

 

Matej Jazbinšek,

predsednik Društva bibliotekarjev Celje